Panček zaspanček prišla je noč,

treba bo it tja daleč proč,

tja daleč proč v deželico,

lepo, lepo spančkasto,

kjer so skrivnostne modre trate,

kjer mucki nosijo kravate,

kjer sonček nosi senčnik drag,

kjer hitro vozi mavrični vlak.

Tam plešejo skrivnostne vile,

ki so v tančice se ovile,

tam medo liže sladki med,

tam Panček liže sladoled.

Že zeha, ta naš mali Panček,

z ročico briše si zaspanček,

počasi očke on zapira,

se v svojo posteljco prekucne,

zazeha on še na veliko

in pade v sanje kot pribito.

Ajrin