V jutra so vedno šli
V jutra so vedno šli
in njihovi koraki so pokrivali
lahne sledi izgubljenih iluzij.
V jutra so se izgubljali
tvoji nasmehi
in modrina oči, ki to več ni,
a čas je pustil drhteti
dušo na ovinku pri luči,
v dihu je beseda ujeta
v mraku je pregrešna zavita,
v molk prekleta in nedorečena.
Boš jutri še tam?
V jutra so vedno šli
in mrmranje je zamrlo,
zaprlo veter v nezveneč hip.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nera
- 03. 01. 2014 ob 23:06
- Prebrano 594 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 53.93
- Število ocen: 3
