vsi bodo rekli - muholovka! - Jaz bom rekel, Dobro je nekomu povedati, da mu sluh - joj pardon, kakšne imam; mislil sem; voh ne dela, preden stegne jezik v lasten krožnik, kje je staknil šeflo in kako si drzne. Prav napisana pesem. Na pravem mestu, čas pa je tudi ta pravi, da bo vse v redu.

lep je dan, čeprav zaspan

(vidiš kakšen zaostenek v dojemanju se je šele z novim nazorom na številke ustvaril, k njim s šeflami) čisto odtajenje. Ampaj jaz nimam česa, ker ne vidim na uro. in mudi se mi na pasje dirke ...

kaj si morem, - šamar da vsaj zvok, pa lica so lepša, rdeča.

juhej

eden od rekov, ki sem prepričan, da ga le redki (tudi srbi) razumejo:

kad se propada nek se lepo živi

Kar pesem gostobesedno nasuje v več kot sto vrsticah, je nakazano že z naslovom in zanimivo besedno igro: mnogoterika je rizomatičen skup, preplet male polpretekle socialne zgodovine duhovnih in osebnih zablod, predsodkov, smeti, obrobnosti … duh časa, ki se razkraja do neba in pritisne spet ob tla x cca. 100

Seveda je že od čisto prve vrstice intrigantno vprašanje, koga ali kaj (»poglejte jih«) gledamo skozi vse te zaznamovane perspektive. Jaz bi stavila na joške, mogoče joške lirskega subjekta ali pač prsi, ki so dovolj prostorne, da sprejmejo vase ali nase vso to maso mnogoterike. Za tolikšno ljubezen je potreben resnično ogromen modrc. Čestitam,

Jupiter!

Nekaj popravkov ipd.:

 poglejte njih – jih?

v pijani ulici, ki dela živčnega – nekoliko nejasna formulacija
z očmi klošarja in njegovo usodo/njegove usode?

ki postavlajo - postavljajo

 z očmi skrivnosti, - v prvotni verziji je bilo neko božanstvo, je bilo kar všečno

najprej hvala, da je šlo skozi. jupi!

pa ne zato, ker bi me obsedla nečimrnost, pač pa zato, ker je ta pesem ena od tistih dveh ki lahko zapolnita modrc.

se vnaprej opravičujem za vznesenost, ravnokar sem prišel domov in spil sem par piv preveč ... pa pojdimo ..

zgodovina: pesem je stara cca. 9 let. 130% nje je nastalo v pol ure - ker sem metal ven, še posebej danes.

na pesem. si je bila prvič objavljena pred dobrimi tremi leti.
ko  že poteka vzporedna debata, kaj je lahko vzpodbuda za ustvarjanje, izboljševanje, dodelavanje pesmi  - pri tej je bila največja, odločilna vzpodbuda nepodčrtanje (zahvala Ani P.)

takrat se je zaključek iztekel v, opla,v nekakšno ljubezen.
uredniški komentar je šel v smer, da je to rahlo preveč poceni (moja formulacija)
kar je bilo povsem res (moje spoznanje o tem je bilo zamaknjeno za par tednov)

potem sem jo dal v  pozabljeno . marinado in se v mislih parikrat na mesec mimobežno ubada s tem, kakšen naj bi bil zaključek. malo premalo sem čakal, da besede pridejo (Porchia), zato je najbrž trajalo. potem so bili joški, naprej se pa ve.

danes: v resnici včeraj, me je presenetilo kako stežka  (od objave sem jo vsaj 20x radiral) sem v pesmi opazil balast - spoznanje kako so besede vedno znova lahko varljive; spoznanje o stihoklepstvu.

in nič čudnega, da so še napake.

- transcedenca/vakuum/delikvent/najglobje
- mu je
- wakan  tanka, nalašč  pustil sem le Moby-ja
-  vljajo
- jih, njih - tule je bilo prvotno jih , kar sem nalašč sprenmenil v njih, ker se mi je jih zdelo dvoumno, tule nimam ideje, gre pa za njih, ki imajo oči/joške - kdorkoli, ne za to, da jih drugi gledajo ...? (prepuščam)

njegovo usodo/njegove usode ( z očmi njegove usode - si bom probal zapomnit :))

- ki dela živčnega (namenoma nejasno - kogarkoli)

--------------------------------------------------------

glede velikosti modrca sem pa še vedno v dvomih :)

-----------------------------------------------------

no, izjemoma rečem hvala vam, ki ste izbrali.

lp

aja, naslov mnogoterika je v smislu   mnogodušja Pessoe. (koliko je tu osebnega, kdo ve?)

s precejšnjim zamikom (ko sem tuhtal o zaključku) se mi je posvetilo, da je bila ob nastanku na delu matrica Kaddish for Naomi G. v zvezi s tem lahko delno  prikimam Predavanju o ničemer, ki bi ga verjetno (oh, kakšna ohola domneva)  F. P. zavrnil  s parimi stavki iz Psihotipije. ničesar pa ne izničujemo, kar je prav.

Dobro jutro.

Mene pred tremi leti še ni bilo ... :) Pesem sem prebrala iz tega trenutka, zanimivo pa je brati tudi o njeni prazgodovini.  In kako je s to ljubeznijo na koncu, ki se je pred leti scedila iz gneva ... Če bi po tem neobvladljivem toku ali hudourniku zašel v neposredno izjavo o tem, kako lirski subjekt (ali kdorže) rešuje svet, bi pesem izgubila naboj, pa tudi tvoj/svoj slog. Je moralo biti nekaj razsrediščenega, samo na drugem, tokrat osebnem nivoju. Ljubezen, če že hoče mater-ializacijo, se zgodi, recimo, v odzivu beročega. 

Še glede osebnega zaimka:

Mnogoterika

poglejte njih, z očmi, ki vidijo
z očmi, ki ne gledajo

Meni se njih na tem mestu ne zdi zavajajoč, temveč (slovnično, kontekstualno) neustrezen. Ni vidim potrebe po rabi naglasne (poudarjene, zaznamovane) oblike osebnega zaimka.  Pa še dober dan, J.

dobro jutro dober dan! 

le kje imam aspirine?

seveda verjamem  tvoji presoji glede njih, tko da kar spremeni, prosim.
ja, na koncu sem rabil nekakšen presenetljiv preobrat, ki ukroti vso tisto maso besed.

hvala, lp

U!

 Mnogoterokrat jo berem!

 :)

LP, lidija

h v a l a :)