Čuden svet
Meglene solze sred planin,
radost daleč v oblakih,
medla luč gori počasi,
ustavila bi voz ljudi.
Bleda luna sije nežno,
na pobočju tiha smrt,
veter vnel je strast,
ki tlel je na pogorišču sanj.
Luske zlate na obzidju,
veter tone v pozabo,
medved zbal se je nad mano,
zdaj zaspim v temno noč.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Rdeča lička
- 02. 01. 2014 ob 12:12
- Prebrano 755 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 44.99
