Ne vem zakaj,ampak morje naj ustavi valovanje.

morje naj ne buči in naj ne razbija obale,

samo pretakanje vode naj bo! Tišina gibanja

tvojih nog in tvoji prsti naj drsijo

skozi moje kratko pristrižene lase!

Ujamem te.

Samotni otok sem.Cerkveni zvonovi daleč

v pozabi vabijo,naj vstopim v tišino.Morja

in zemlje neznanih dežel so kot želje.

Tukaj v peščini ždim,ujet v plimo in oseko

in čarovnijo neprehojenih korakov.

In spet zaljubljenci.Ujeti v vseh poljubih,

nove in nove sledi.Tudi na tvojih prsih

razdražen v vročini avgusta.Morda živim

in  vsaka pesem,ki jo napišem,je kot tvoja bližina.

Je kot,

le kako naj ti povem,je kot vsi tisti tvoji poljubi in tvoj smeh,

je kot ogenj.

je ognjišče in dom.

Spet te bom poljubi.Tvoje prsi

nag oblačim v objeme strati in strahu.

In bivanje tukaj postaja nasmejano,

kot obraz sredješolca po maturi.

iz pesniške zbirke Potovanje ob vodi...revija Fontana..2009

pirantri