Ljubim laži,

tiste, ki ne bolijo.

Lepo zavite besede

v celofan zlaganega nasmeha.

Ljubim vonj po misli,

»kaj če misli resno«,

Ljubim že misel na to,

da bi lahko bilo res.

Oviješ me pod roko,

ko greva skozi gozd,

takrat te ne gledam v oči,

oči ne znajo lagati.

Le vdihnem svež zrak,

globoko v pljuča,

in izdihnem zaprtih oči,

kot največji sanjač.

Mirno in tiho korak se odvija,

ti pri sebi nekaj mumljaš,

ne zanima me kaj,

ne slišim, ker nočem,

Le to, da mi šepetaš, da rad me imaš.

Ljubim to laž.

Barby