Ne partija ne dá je ne država,
vsak sam poišče zanjo ključ in vrata,
okrogla, opoteča al' oglata,
drugačna vsakomur, če je ta prava:

za ekologa čista je narava,
živaloljubu kepica kosmata,
pohlepnežu masivna pal'ca zlata,
za bolnega je energija zdrava.

Med bivanjem od zibke pa do krste
potreba je in želja, ki obseda,
lovimo jo, se grebemo iz vrste,

da bomo prej kot pa ostala čreda;
drug drugemu si stopamo na prste,
v imenu nje zatiramo soseda …

Gojimo up, da trud nekoč se splača
in v željne roke, šibke ali čvrste,
prispe kot dar, kot čudežna igrača.

janakolaric