
Spomnim se
starega klobuka in šopka rož,
verjetno rdečih rož
na vrhu
rdečina podob
Spomnim se,
leskove palice,
mogoče ne leskove,
ni važno.
Spomnim se,
mnogo se spomnim –
travnika in belih rož,
najbrž je bila pomlad.
Spomnim se
mehke trave,
sinjega oblačka
in potočka,
ki tekel je tam, kjer se travnik spaja in poljublja z gozdom
(po domače pri Popku).
Spomnim se
lahkote zraka, zemlje in svetlobe,
ki so pravile,
daj poleti, poleti! –
ti res si poletel,
jaz nikoli.
Sloveniji ni mnogo letališč!
Saj dušo lahko s tem tešim …
Spomnim se
toplega dotika,
ko sonce poboža še neodprti cvet;
lokvanji že cvetijo,
na rosnih šipah se rišejo petletnikove umetnine,
krogci, sončki in vesoljci,
vse na istem koščku neba.
Spomnim se pleše,
avtoceste, ki se vije za kombajnom na polju,
golote, ko odpnejo vse vrvice intime –
še sreča, da je mrak…
Na srcu kuham čaj,
nekoč sva skupaj kuhala ta čaj
na peči.
Spomin nate –
oče očeta,
še zdaj ostaja topel.
Odletel brez oblek,
brez zgodovine, brez spominov,
brez poti –
te si pustil nam,
(vsem nam)
da gremo, kamorkoli že gremo,
ponje
in da nam na srcu rastejo sončnice.
Nostalgičen spomin na otroštvo. Pesem postopoma pridobiva moč, še zlasti od srčnega čaja dalje.
Predlagam nekaj popravkov.
LpJ!
na vrhu
kot krona in pika na i.
- dve zaporedni ustaljeni primeri (na vrhu: kot krona, kot pika na i) ne prispevata k izvirnemu pesniškemu izrazu ...
Spomnim se,
palice leske, leskove palice?
mogoče ne od leske, leskove?
in potočka,
ki tekel tam je, ko se travnik spaja in poljublja z gozdom, (ni vejice)
besedni red: ki je tekel tam, kjer
spaja in poljublja - potrebuješ dva glagola?
(po domače pri popku). pri Popku Gre za domače hišno ime?
Letališča v Sloveniji niso preveč pogosta! "pogostnost" letališč je nekoliko nenavadno - glede na preostali slog v pesmi
Saj vem, ni to to … Kaj drugega za na "ni to to"?
Spomnim se
Toplega dotika, (vejica)
ko sonce poboža še neodprti cvet;
Spomnim se pleše, (vejica?)
avtoceste, ki se vije za kombajnom na polju,
golote, (vejica) ko ni več oblek – "ko ni več oblek" bi to lahko še drugače izrazil?
še sreča, (vejica) da je mrak …
topel ostal je še zdaj. besedni red: (še zdaj) ostaja topel
Ti si odletel si brez oblek,
brez zgodovine, brez spominov,
brez poti –
te si pustil nam,
(vsem nam)
da gremo, (vejica) koderkoli kamorkoli že gremo,
po njih, ponje
in da na srcu rastejo nam sončnice. besedni red
Hvala za komentar in predlagane popravke,... poizkusil bom v najhitrejšem možnem času popravit :) pesem je nastala v zelo kratkem času zato je še nisem uspel pregledati slovnično,... poleg tega pa tudi po mojem mnenju pravopis in podobno v pesmi nima toliko pomena, morda sem motim, verjetno pa imam takšno mnenje ker sem verjetno eden izmed najmlajših pesnikov na tem portalu,...
še enkrat pa bi se vam zahvalil za predlagane popravke,
lp. Nobody
Pesem, ki jo napišeš na dušek, napiši na papir ali shrani v dokument, da jo ob priložnosti slovnično pregledaš in šele potem objaviš. Tako prihraniš nekaj časa tudi urednikom, ki se spotikamo in spotaknemo tudi ob slovnico.
Pravopis lahko kršiš, vendar naj bo to v sozvočju s pesniškim izrazom. Kot mlajši pesemsijevski član imaš celo več možnosti za neposredno usvajanje pravopisa, saj si že od prvega razreda naprej vpet v izobraževalni sistem.
Slovnica je okostje, besedišče so organi in tkivo, duh jezika je v jezikovnih sporočilih. Živa raba jezika je lahko frankenštajnovska, lahko pa ustvariš tudi srečnejše bitje.
Torej: kršenje pravil naj ne bo znak pomankljivega odnosa do jezika, temveč zavestne odločitve. Moje mnenje je, da nostalgična pesem SPOMIN(I) boljše deluje ob upoštevanju pravopisa.
Dobro ustvarjaj še naprej.
LPJ!
lep pozdrav Jupiter,
pa sem le uspelnajti čas za popravek napak. Še enkrat pa bi se vam rad zahvalil za pomoč pri tem...
lp. Nobody
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Danijel V.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!