Grešne poezije

Podari sovrag mu grešne poezije,

odsev se v stihu kruto porodi,

poet zamaknjen se v zanki skrije,

da lastna senca ga ne prepodi

Spotakne pa se v senci svoji,

zasanjano srce se mu zlati,                                        

iz megle rastejo pepelnati opoji,

pregrešna zmeda ga le umiri

Pogled se mu v nebo zagleda,

oko mu solzni venček spleta,

v zastrtim nebom čutno se spogleda,

umirjen sanja jutranje odprtje cveta

Sovrag ga grešni ne doseže,

poezije skrije v obličje cveta,

jih z lastno senco vkup poveže,

v miru pričakuje razodetje sveta

ironman