Sedi na polici
Gleda skozi okno
Po licih polzijo solze
Zunaj pa sneži
Bila je zima
On je odšel
Njuna ljubezen
jima bo spomladi otroka rodila
Njuna zgodba se je poleti začela
Vsak posebaj sta po ulici hodila
Zasanjana v bog ve kaj
Zaletela sta se
Očaral ga je njen nasmeh
Očaral jo je njegov pogled
Vse večere sta skupaj preživela
Potem prišla je kruta jesen
Dve duši je brez oklevanja zlomilaOditi bo mogel daleč stran
Vsak večer sta prejokala
Se v svetlobi sveč ljubila
Večno je rekla da čakala ga bo
On pa da vrnil se bo
Toda kruta vojna je obljube uničila
Ko otrok se rodi vzame si življenjeZapusti le dnevnik o zgodbi
Odide na lepši kraj k svoji ljubezni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ninika98
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!