
Na večer
bom znova
lovila pobegle besede,
kakor da bi prijela vrtnico,
ravno tam kjer ima trnje,
vse, samo da pridem
do rdečega cveta.
Cvet ljubezni
me bo grel vso noč,
do jutra, ko jo dam
v vazo.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!