
napišem
dež in megla in listje, ležeče na blatnih tleh
in luže, v njih odsev zime, ki se vleče v jesen
privid, ki se nikoli ne zbistri
in predolge avtomobilske luči, ki zaslepijo temo
pričakovanje in želja in brezup,
vulkan čustev, ki bruha iz čiste praznine
tišina, ki si jo želim,
medtem ko moledujem za besede
enigma,
ker ne razumem, kot ti ne razumeš mene
pretiravanje v vseh ozirih in smislih in pogledih
kopičenih nesmislov
napišem
zate, ki te ne bom nikoli (s)poznala
verjetno
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!