Lahko bi spominjalo

na "Zajtrk pri Tiffany"
ker je bilo vse tu na mestu
mala črna obleka
med prsti dogorela cigareta
v begu od sebe
nekam skozi dim

celo mačka je bila tu
z vsemi svojimi devetimi življenji
čeprav se sama sebi

nisem počutila niti malo zaželjeno
niti skozi poezijo ne

pred več leti odloženo
na zgornjo polico uma

bolj bi mi ustrezal
Manetov "Zajtrk na travi"
ker v sebi nosi tudi kopanje
s katerim bi lahko sprala
vse grozote preteklih časov
(takrat sem bila drget
Adamovega jabolka
kot Božja dobrohotnost
in od samega Boga)

lepo je kar je meni lepo
čisti larpurlartizem ki prinaša
le razkol med razumom in srcem

toda jaz sem se vendarle dogovorila:
z Ilijo zajtrkujem v senci
njegovih pesmi, ki so nastale
v prav takšnem stanovanju
na Čengić Vili locirano
skozi steno moje sobe
najine sobe

že od davnaj korakam
po prostoru izgubljenih
(davi mi tudi ambicija
pada v srcemetru
pridobiva globino brezna
in glej tukaj sem

ko tonem nastajam
reka je prostor
kjer se rojevam
materija iz katere
izgrajujem sebe
shirano od bolečine

beroč enciklopedijo živih
pod gr - gromovi, grobovi,
groteska, greh, gral
in grah je pravijo sveta bilka
ker ponosno raste proti nebu
visoko gor proti Njemu
in tako zdaj vem zakaj reveži
nikoli niso imeli skorbuta
in nebo je davi citrus
morda bo drevi paradižnik
(njegovo srce odganja mojo anemijo
zdrava poezija ki jo živim)

in Ilijina pesem tako teče dalje

se niza okrog pasu deviške lepote
ta ogrlica iz čistih črk
me smiselno ljubi
z dušo kamnitega spalca

Jure Drljepan (JUR)