Sivost, ki leze na to pesem in potem iz nje v bralca, sivost, ki se ugnezdi v pepelu, na katerem pesniški subjekt prebiva, na koncu le ni tako siva, saj tudi v njej lahko vidimo kanček optimizma, samo učakati je treba boljši moment - pa čeprav v čisto drugi podobi. Pesem, ki pritegne zaradi naturalističnega opisa narave na začetku , ki potem preide v močne, svojske in originalne simbole na koncu.

  LP, lidija

   Lidija, hvala !

   :)

   Res sem vesel tako poglobljenega komentarja.


   Lp,   albin