Dovoli,
da lastnemu imenu
prižgem svečo.
Naj krvavi
mimo hladnih kristalov.
Pusti,
da stopim
v reko trenutka,
ki je ujeta
v marmorno strugo.
Priznaj,
da moraš včasih
sam sebe
objeti.
Jaz bi brez zadnje kitice??
Zunaj je lep sončen dan.. naj te on objame.
lp
Li, tisto zadnjo vrstico sem imela najprej napisano, pa sem jo potem hotela nekam vriniti.
Res je bolje brez nje, ker tako pesem pušča odprta pota za naprej.
Hvala in lp,
Essentia
Poslano:
18. 12. 2013 ob 09:33
Spremenjeno:
18. 12. 2013 ob 09:35
Pot naprej...
Vrata je treba odpreti.. da zrak zaokroži ;))
lp
Prekrasen zadnji odstavek.......
lp
ironman
Hvala ironman!
Lep dan ti želim,
Essentia
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!