Na ulici
Kolena butajo
ob pritlehne praznine
in pogled pada čez klobuke
s čipko moljev.
Brezdomni časopis kliče lastnike.
Jih lahko izbrišem
z izmikajočimi pogledi
na razsvetljene izložbe,
mimo oblek,
ki na njih ne visijo nič drugače,
kot če bi visele na drogu?
Kava je kratka in grenka.
.png "Jupiter! Silvana Orel Kos")
Kolikokrat se ustavimo na ulici, da pogledamo okrog sebe. Stojimo kot obešalniki: v izložbi, ob robu parka, ob visoki mizici pred lokalom. Ena kratka in grenka je ravno dovolj dolga in globoka, da uzremo praznino, tisto v okolici in v sebi. S čim jo bomo prekrili, ko bo izpit še zadnji požirek? Koleno se upogne v nov odkorak.
V pesmi ni vremenskih besed in vendar je čutiti hlad tega časa. »Klobuk s čipko moljev« danes globoko na očeh brezdomca, jutri, kot raztrgan jeans, na plešasti lutki v soju razsvetljenih izložb …
Čestitam,
Jupiter!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
- 15. 12. 2013 ob 20:37
- Prebrano 1035 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 398.95