Ta slika nekoga, ki hoče prižgati nebo ... se ti ne zdi tretja kitica nekoliko izven ritma prvih dveh, morda malo preobložena, morda bi jo malce oklestil?

danes bom po nočnem nebu
natrosil kresnice
da bodo polovile meglo
za vse ki zrejo proti obzorju
in verjamejo da je nebo tam
še vedno enako lepo
čeprav ga ne vidijo več

Kaj meniš? Lp,

Ana

danes bom po nočnem nebu

raztrosil kresnice

da bodo polovile meglo vseh

ki zrejo proti oblačnemu obzorju

in verjamejo da je nebo tam

še vedno enako lepo

čeprav ga ne vidijo več

pa takole? oblačno se mi zdi da kar mora ostati, kljub megli, da to občutje še bolj poudari. Se mi zdi da izboljša intenzivnost pa tudi zvočno mi sicer manjka, ker bi mogel brati "zrejo proti oblačnemu obzorju in verjamejo" skupaj, da bi mi zvenelo dobro. Je pa likovno res lepše brez. Pri kresnicah sem pa ugotovil da je res odveč, pa tudi raztrositi bi bilo sedaj bolje namesto natrositi, kajne?

Hvala za pomoč!

Prašeg, vesela sem, da razmišljaš na tak način (edino ti veš, kam mora pesem priti) in iščeš rešitve  - mislim, da je to to.

(Škoda le, ker sva izgubila prvotno verzijo ;))

Hm, premišljujem o naslovu. (In o zadnjih dveh kratkih kiticah, ki se vračajo na pripovedovalca, medtem, ko bralci že iščemo - odplavamo v nebo nad oblaki ;)

Lp, Ana

:))

Ja naslov in zadnje dve kitici so v istem duhu in parkirajo pesem, preden odjadra v vesolje :) 

Res je, da je naslov malo "out" - je kot nekakšen pomislek o pesmi, asociacija ob vseh "bom"-ih. Meni je sicer všeč tako, ampak ne vem če bralca moti oz. zmede, bi mogoče spremenil. Kaj misliš?

Dobro si odjadral:)).

lp, ajda

V bistvu je zanimivo, kako drugače se bere pesem (ker še vedno iščem roke), ki daje svojevrstno predpredstavo o izgubljenih / nevidnih / nemočnih rokah in vse to, kar boš danes naredil z njimi (čeprav jih ni), zdi se mi, da sta zato odveč zadnji dve kratki kitici, ker naslov se mi zdi, lepo zaokrožuje prve tri. Tako berem, lahko pa se seveda motim.

Lp, Ana

Ja, tudi to bi šlo :) In seveda se ne motiš, ker lahko vsak pesem čuti po svoje, kajne? Sicer je pa ta naslov v osnovi nastal kot dodatek zadnji kitici, še nekoliko širše, kot si si interpretirala ti. V smislu - če bom predolgo samo modroval, se ne bo kaj dosti zgodilo - in hkrati vse pomisleke, ki se sočasno porajajo - torej če sploh lahko kaj naredim, ali lahko le miselno širim pozitivno energijo in bo počasi že napočil trenutek, ko se bodo roke našle, ali to ni dovolj in je to le moj izgovor samemu sebi, ker samo čakam, da se bodo roke našle, namesto, da bi jim šel naproti. Zato mi je naslov všeč, ker zelo odpre pesem in prisili bralca (in pesnika) v še malo več razmišljanja. In zato sem imel prej pomisleke, če je mogoče preodprto, ampak ker si ti prišla že zelo blizu temu kar sem mislil jaz, sem jih sedaj ovrgel. :)

Ajda, hvala za veter :)