Na barju
prepihuješ
kameno piščal
ti
ki si kot
on
me s prstom
na koroni
polagaš
na obhajani oltar
in tvoj žehteči poljub
polni medeninasti dojki
ki tehtata delita
moje telo na pilotih
kot orgelske registre
potiskaš
v sifone
podtalnice
izzvenevava
drug ob drugem
vsak na svojem boku
ljubljanice
valoviva
črtovje najinih dlani
srebri sparina
ekorninih mokrišč
Koliko zakoliščarskega je v nas, ki živimo v prostorih Ekorne? V tej pesmi začenjam verjeti v dednost, ki prenaša tudi duševno, duhovno, kulturno ... ne le telesno kodo. Prepričljiva pesem, po kateri se zibljemo v lastni barjanski meglici, ki bi jo hoteli odstreti. Čestitke,
Ana
Hvala, Ana :) za poglobljeno razmišljanje in kolovoz za Ekorno na Pesem si.
Lp,
Jupi
Komentiranje je zaprto!
.png "Jupiter! Silvana Orel Kos")
Napisal/a: Jupiter! Silvana Orel Kos
- 12. 12. 2013 ob 20:06
- Prebrano 982 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 389.65
- Število ocen: 12