in žoga je bila oranžna,

slučajno :( škoda da je bilo tako)

sicer pa sem haiku našla daleč stran (v hiši ob potoku)

uboga šipa;)

lp, lizika

haha, Lizika :) in uboga jaz, ki sem bila takrat tepena :) to sodi že v nadaljevanje, morda v tanko ;)

več ne bi, ker bo potem kdo rekel, da razlagam haiku. :)

hvala za komentar!

Lp, Lea

Lidija,

še vedno sem v dilemi glede prvega verza, otroška žoga je tako splošno, če napišem oranžna žoga, bo bralec prebral metaforo za sonce, zelena ali pisana žoga ne bo resnična. Nagibam se k dečkova žoga ali še bolje otroški živ žav. Kaj misliš?

Hvala!

Lp, Lea

Morda sem v nocojšnji noči "našla" prvi verz. ;)?

Lp, Lea

Lea, vidim, da si prvi verz že velikokrat spremenila. Enajstmetrovka se dogaja na nogometnem igrišču, tam pa ni šip, četudi izvajalec še tako zgreši ... OK, NO,  :)))vem, po zgodbi, ki se mi je izrisovala skozi potek spreminjanja tvojega haikuja (da je to oranžna, otroška žoga, da je šipa počila zaradi te žoge ... zarai otroške igre z žogo). Ampak iz samega haikuja - tega ki  je  črno na belo postavljen zdaj, tega ne vidim (ko ocenjujem haiku, moram pozabit pretekle zgodbe). Dobro, saj to, da je enajstmetrovka samo del otroške igre, ni tako slaba rešitev, četudi se samo v otroški igri  dogaja na hišnem dvorišču in so šipe v nevarnosti! Ampak -  še nekaj je, kar preveč obtežuje haiku. In sicer to, da "šipa sili škrbine" v režeč nasmešek. Ali jih  res? Menim, da je šipa tu prav pasivna  je počena slika na njej v obliki škrbastega nasmeška posledica priletele žoge ... šipa sam tu ni naredila nič in mora to posledico le prenašati, sama nikogar v nič ne sili  ... V bistvu je ta haiku zelo zanimiv, a vreden dodelave. Mislim, da bi ga bilo treba odložiti na stran in počakati, da šine v to sliko kakšna iskra idejica.

LP, Lidija

Hvala Lidija, za res izčrpen odgovor.

Res, velikokrat sem spreminjala prvi verz (mislim, da to ni prepovedano, vsaj bilo ni ;))).

Če bi haiku dali v leto 1960 (ko se je v resnici zgodil), bi se drugače bral, ali ne? Sicer pa tudi v današnjem času, vaški otroci igrajo nogomet na dvorišču, travniku, itd. 

Sicer pa nameravam ubogati tvoj nasvet. Tako v dveh minutah, bi napisala:

žoga v spalnici (zame še bolje v postelji, a glej ga zlomka, bralec ne bo razumel :((( in haiku bo šel po vodi, čeprav je bilo še kako res ;))), če bi oboževala tujke bi napisala v autu, a mi ni všeč. ;))) no, poskusimo, kako zgleda po naše.

žoga v spalnici//postelji
v škrbasto šipo ujet
sončev nasmešek 

še vedno resničen haiku :) in zato zame sprejemljiv :)
morda bi moral ostati režeči nasmeh (takrat se mi je zelo, da je prav ta)

Bom še nekoliko razmišljala, ne samo nekoliko, če se česa lotim, ne odneham zlepa. Mislim, da to veš.

Glede tega, zakaj te prosim za mnenje, upam, da sem ti dokazala s tankami, da si v resnici želim le tvoje mnenje. Pred kratkim sem brala eno zelo dolgo pesem, v kateri sem se našla (žal sem jo brala preko telefona), ko sem jo ponovno iskala, je izginila. Škoda.:(

Tako za zdaj, še vrnem :) kdaj in kako, ne vem :)a kar obljubim naredim :)

Hvala!

Lp, Lea

Bom napisala/narisala sliko, kot se mi je porodila. Naslov spremenim v ***, saj bi napisala Haj., a tisti naslov sem namenila nečemu drugemu.

***

Oranžna žoga.
Šipa sili škrbine
v režeč nasmeh.

Seveda sedaj prepuščam bralcu, da prebere tisto, kar hoče. V bistvu sem celo sama videla to. Režeče škrbine, ki so se iskrile v večernem/popoldanskem soncu, med njimi temnejše/mat žrelo. Žoga je takrat že poležavala na stričevi postelji in ni bila vidna.

Ker zapis ni haiku, sem si lahko privoščila, predelati zadnji verz in se pri tem znebiti pomanjševalnice.

Tako, nekaj je postorjeno, morda se zdaj lahko ponovno lotim hiše ob potoku. :)

Lp, Lea

Saj tisti zgornji haiku niti ni tako slab, a mi je ljubše tako.

Odložim: 

razbito okno
oranžen odsev sonca
v ostrih škrbinah

Lidija, sem bliže?

mimohod žoge  ... ;)
v razbiti šipi sije
tisoč drobnih/majhnih sonc

ali:

na razbitem steklu žar
tisočerih sonc

Danes sem prebrala: 

zvečer sem bil tudi na zabavi, tam sem napisal
haiku po pravilih: preštel sem zloge

popil sem deset kozarcev alkohola in sedem kozarcev
                                                                             vode

Igor Isakovski - Iz bliskov in ognja  (ni kaj domiselno, všeč mi je)

Hvala!

Lp, Lea

če bi bil samo mimohod, potem žoga ne bi razbila šipe :)))

hahaha, Lidija ;)

Hvala!

žoga v spalnici 

ni mi najbolj všeč, a je res :))))

Malo za hec, malo zares, vaja v zlogih.

v razbiti šipi
odsevi številnih sonc
v postelji žoga

*

v razbiti šipi
odsev tisočerih sonc
žoga v postelji

*

v razbiti šipi
žarijo majhna sonca
v postelji žoga

Morda mi rata, če ne kmalu, pa čez tisoč let. Prvi mi je bolj všeč, zadnji je špica, glede na barvo žoge. ;))))

Lea

konec žoganja

v razbiti šipi sije
tisoč drobnih/majhnih sonc

ali:

na razbitem steklu žar
tisočerih sonc