Kras, lepota si narave,
apnenčaste kotanje 'maš,
življenje čvrsto rastlinju daš.
Lepoto, čarov obilo, narava daje.
Kras, lepota si narave,
z vsem srcem rada te objamem,
v mislih morem te.
Narava vesela te je.
Zamisli si, da se tam nekje pri Sežani, ko se odpre pogled proti Tomaju in samostanu na vrhu vasi, ter naprej prti zahodu, čez ves Kras, da se tam na križišču, kjer običajno visijo zelene vejice in vabijo v to ali ono osmico, da se tam srečaš s Srečkom Kosovelom in mu prebereš svojo hvalnico Krasu. Kaj misliš, kaj bi ti rekel Srečko?
(Odgovor boš lahko našel tudi v knjižnici. ;) )
Če bi bila avtorica učenka prve triade (ali celo druge) ...
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Кристина Анастасия Верас Брзин
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!