Neham misliti nate.
Zapišem jaz
in se zavestno umaknem
v cogito lastnega suma.
Že tretjič preletim
puste izpiske -
misel iščem,
tako, ki riše moralnost
v nasprotju realnosti,
tako, ki iz prašne kleti spet
potegne Boga in se še vedno
prepira s seboj, kaj je tukaj
Véliko in kaj malo,
pa tam je še ena o iluzijah
in kaj je resnično,
če živimo v kadi …

Prelistam do konca .

Vse sem že povedala.

Spet bi lagala.

Na koncu strani opomba:
"Ljubezen je zato, ker smo rojeni v dvojini."

Helena Zemljič (MalaSenca)