Črke bi ti rada izbezala iz grla,
odprla možgane in slišala vse krike,
ki so pozabili, da morajo včasih
prazno odmevati v noč …

in prisluhnila šepetanju,
ki je pretiho, da bi ga zaslutila
s svojimi gluhimi ušesi …

In vem, da so ostre in režejo
in zdravijo in kradejo
in včasih kaj celo vrnejo
in vem, da jih ne bi smela slišati …

pa si ne morem pomagati,
da ne bi ugibala,
v katerem jeziku se pišejo.

Helena Zemljič (MalaSenca)