kdo koga
diha
ko se bližina presnavlja
v dotik
na obhodu ustnic
vdahni vame dihaj
s platnenega zaslona vek
ciklonskega spomina
padajo
belinke
v dlaneh
se gostijo privihi tkiv
napenjamo ponjavo v tišino
začrtanih pogledov
čas v venah krvavo utripa
prestrezamo
belinke
nalet sneženih mož
žena živali
sem pridite
okorni ledokožci
k ožilju potnih rok
s pristajališča v krnici inja
podrsavaš proti meni
podhlajeni geni v napokanem usnju
se prožijo v učlovečeno kožo
si slutil fjorde v sapi
ko si iskal oprijem na grobih skalah
s sedla si motril
rusastega ki si ga pasel
v nemih filmih ledenodobja
Ötzi preskoči razmejeno časovnico
v odtis rjaveče podkve
v neizmerni dlani
kdo koga
diha
ko bližina presnavlja poljub
se bova družila
za toplimi ustnicami
vdahni vame dihaj
ko boš prestopil
v moj brezzračni prostor
in me iztisnil kvišku
utrdi se ob živem robu
za nov odklon teles
s platnenega zaslona vek
ciklonskega spomina
padamo
belinke
takšna
se ravnam
s črnino v zenicah
Poslano:
04. 12. 2013 ob 20:52
Spremenjeno:
22. 04. 2014 ob 17:20
Čista desetka s plusom ;) pa to čist zares! mislim Jupiter. Bravo, dolgo odzvanjajoča...svileno polten zračni eksodus...
Lp, Talitha
Tudi sama, bi z veseljem ocenila z desetko in ji še plus dodala;). Zelo mi je všeč :)
Moje čestitke, Jupiter!
Lp, Lea
Poslano:
05. 12. 2013 ob 05:56
Spremenjeno:
05. 12. 2013 ob 14:22
Talitha in Lea, veseli me, da vama je pesem všeč.
Lep dan,
Jupiter!
Poslano:
05. 12. 2013 ob 12:45
Spremenjeno:
06. 12. 2013 ob 09:23
Savršeno!
Pesma koja od prvog do poslednjeg stiha potvrđuje: Zima je idealno vreme za ljubav! :) Pesma koja nas predivnim ritmom giba, ušuškava...do nepregledne beline sažete u crnilu zenice. Brilijantna završnica pesme.
I, mada je doživljam kao predivnu, ljubavnu pesmu, topli dah Arije me, nekako, asocirao na praznike koji okupe porodicu, podsetio na detinjstvo i zimske raspuste, na poklone i mirise kolača, na kićenje jelke i doma...Jer, sve je to ljubav. A, možda, i moje prezrele godine ;) čeznu za još jednim povratkom u to lepo vreme!
lp
Jagoda
savršena pjesma... i ovaj jagodin krasan komentar!
lp, vida
Poslano:
05. 12. 2013 ob 18:06
Spremenjeno:
06. 12. 2013 ob 11:42
Jagoda, hvala ti za doživet komentar in osebne spomine ... Zima je lepa. Mi že komaj čakamo prvi sneg. Vida, hvala :) Jupi
urednica
Poslano:
05. 12. 2013 ob 21:33
Spremenjeno:
12. 02. 2014 ob 16:45
Belinke (res čudno, da jim pravimo snežinke), najbrž so se v časih Ötzija tako imenovale ;)
Pesem, ki ji uspe v sedanjost privleči toliiko plasti, kot jih imajo najstarejši ledeniki, ki ji uspe ohranjati fokus, zenico in puščico. Ki se ne dogaja ciklično ali stopenjsko, ampak v neskončni črti, ki se je zaradi beline ne vidi, morda le kot varljivo točko, ki se bliža. Koliko pračloveškega se je uspelo prebosti v zdaj? Pesem, ki nudi pravo bogastvo interpretacij, kot že zgoraj vidimo in ki nudi užitek že z izbranim jezikom. Čestitke,
Ana
Hvala, Ana, za zanimiv komentar in dvojno sled. Letit snov:) LPJ
Se pridružujem vsem predhodnim komentarjem. Popolnost nežnega čudovitja. Še se vpračam in jo pijem z vsemi čuti. Poklon, ni kaj ...
lp, ajda
Prašeg in ajda, hvala:) in lep pozdrav, Jupi!
Poslano:
16. 12. 2013 ob 14:18
Spremenjeno:
12. 02. 2014 ob 16:45
Poslano:
16. 12. 2013 ob 22:58
Spremenjeno:
12. 02. 2014 ob 16:45
bp, hvala za poetičen odziv. Ja, to je še ena pesem na temo bp - before present, before physics :) Da je precej hladu? Zadeva se počasi pomika naprej, se tali. Kot se talijo ledeniki, ki topijo kocke ledu, v katerih je (bilo) globoko zamrznjeno življenje iz pradavnine. In pomislim, da se skupaj z ledeniki tali ali ogreva tudi naš pogled na pradavnino. Kako oddaljeno so Ötzija obravnavali ob času najdbe, zdaj pa ga najdeš že kakšnih 300 km proč od Ljubljane, dihajočega skozi gene nekaterih sodobnih Tirolcev. Menda so tam živeči posamezniki v tesnejšem sorodstvu z Ötzijem kakor, denimo, s tabo ali mano.
Ja, želi govoriti o različnih (geometrijskih) načinih zbliževanja (s)polov, (s)pogledov, narediš črto, lok, krog, pa te čaka že nov, mogoče v obratni perspektivi. Precej primarno, ne pa nujno enostavno. In kakor se kadi iz ust v ledeni dobi, se kadi tudi takrat, ko pihaš, da bi se razplamtel ogenj.
Sicer pa me je k pisanju spodbodla tale železnodobna podkev, ki so jo poleti našli v norveških gorah kar na 2000 metrih nmv, sprememba agregatnega stanja konzervansa je bila ravno tako posledica ali nasledek globalnega segrevanja:
http://horsetalk.co.nz/wp-content/uploads/2013/09/shoe.jpg
LPJ!
Poslano:
12. 02. 2014 ob 16:45
Spremenjeno:
12. 02. 2014 ob 16:59
Uffff, kmalu bi mi ušla in bog ve, kdaj bi spet imela priložnost, da zaužijem toliko neverjetne svežine. Ma, bravo, Jupiter! Krasno.
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jupiter! Silvana Orel Kos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!