ZA ZAPRTIMI VRATI
Šla bi s teboj
na zasneženo zaplato.
Bosim snežinkam
bi prijemala prste,
vdahnila sapo
neizgovorjenim besedam.
Šla bi
preko grebena,
da premaknem tok,
ki je ostal ujet
v skorji jezera.
Da s palico,
med rešetke
zagrebem
pomrznjen pepel.
S teboj,
med zasenčene grape,
sejati seme
v podkev žrebeta.
Rada bi
na lastnih ramenih
čutila
tvoj pot
in natrpano culo.
Rada bi.
Pridi.
Greva.
O, Svit
grazie...
Essentia
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
- 03. 12. 2013 ob 08:21
- Prebrano 1001 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 400.77