Vsi ti iksi, ki življenje delajo tako zanimivo, polno opazovanj,  odtujeno od notranjosti in prodirajoče le navzven, čimbolj navzven. Prispodoba srca, pogoltnjenega (morda po pomoti) s  kamnom ob koncu pesmi se bere kot nekakšna streznitvena zaušnica ... Čestitke,

Ana

Že v večpomenskem naslov je kitica,

brez iskanj ni rasti,

(oklepaji)-lupine

čestitke.

Hvala obema.

Ana, res je - konec naj bi "streznil", bralcu dal misliti ... celotna pesem pa naj bi bila podoba današnjega časa, družbe in vse te naglice, ki nam sili v kosti. Prav zato se ljudje umikamo od realnosti, bežimo v druge svetove, vesolja, jaze. Stalno smo se prisiljeni preoblačiti, nadevati različne maske in igrati vloge v življenju. To nas lahko stane pogoltnjenega kamna in srca. Torej smo primorani zatajiti sebe. Tudi srce, ki je v osnovi "dobro".

Tole je bila moja prva zamisel o tej pesmi :) upam, da najdete še druge interpretacije. :)

Lp, J