Slikal je mlad slikar,
s čopičem v roki,
da pokazal bi svoj dar,
hotel je vas tam nad oboki.
Vzel paleto je in platno,
pridno delati začel,
vlekel črte, pike in obratno,
pa še vejice in like,
ujel je skoraj vse oblike.
Hotel je barvno harmonijo-
malo rjave, vse zeleno,
tu in tam pa za cvetlico
res še pikico rumeno.
Da sliko lažje v pogled svoj bi ujel,
ponosno stopil je vzvratno
in ko padat je začel,
po zraku letelo prav vse je odvratno.
S palete mešano škropilo
zdaj je res na vse strani,
tudi čopič v svarilo
pustil neželjene je sledi.
Poglej zdaj!
Vse oranžno je, rjavo in rdeče,
zlato, rumeno, popackano od nesreče!
Ni on to želel.
Potem pa vzklikne sam od sreče
"Jesen v sliko sem ujel!"
Nekad (naj)lepše slike nastanu slučajno. :) Samo priroda to radi rutinski, po "prirodi stvari i običaja", ali nepogrešivo -i najlepše.
Lepa pesma, Neni.
Pozdrav,
Jagoda
Baš ti hvala Jagoda!
Meni je uvjek ono slučajno najljepše..
LP Neni
Zdravo. Ko sem bral to pesem, se mi je v mislih prikazala pesem Janeza Menarta - Croquis.
Pohvale za pesem ! :)
Hvala Shadyyy.
Lep večer še naprej ti želim.
Neni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!