čutim te
da
vidim te senca
kako mi ovijaš ramena
bojiš se
bojiš se samote
bojiš se obrazov
ki tulijo vate
da
vidim jih
a meni se ne zdijo strašni
so kot jesenski veter
ki se je z listjem našemil
pojdi naprej
ne išči zavetja
tukaj te bo zeblo
ne boj se
poglej jim skozi rebra
za njimi je toplo
in svetlo
grozeči obrazi
so le odsev
tvojih misli
tvojih strahov
ne boj se same sebe
tisti najbolj iznakaženi
to so misli tvojih bližnjih
ne dovoli
da te ujamejo
v svojo žalost
morala boš z njimi
živeti vsak njihov dan
zato pojdi
pojdi v brezčasnost
pojdi naprej
sledi vodnikom
čakajo te
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Novak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!