Kartezijske koordinate
širijo kamnita ustja.
Ko se umakne z okna,
goloroka seže v goste
misli spahnjenic,
kjer se v brbotavi polenti
s sredine stoletij
vrtijo kuhalnice, jeziki,
gmajne, brajde, črne pike.
Vidiš
Moj stari stari nono,
kraški kamnosek,
je marsikaj prenesel,
pod vsako roko
steber okenskih okvirov,
ni pa prenašal
žene. Njen jezik je bil zanj
pretežak. Na neki točki ga je
zvrnil na koreto
in ga s temeljem vred
odpeljal proti globanji
pod vasjo.
Čutiš
Na
klancu
s precejšnjim
naklonom se je jezik
zadiral vse do vaših ušes:
Pomagajte, ljudje, pomagajte!
Moj stari stari nono,
kraški kamnosek, pa mirno:
A ne, ni treba nič pomagati,
bom že sam.
Slišiš
V sunkih razburje ga trdno
drži nad zadušnim žrelom –
pod večer zavzdihne: Eh.
S tabo je težko živeti,
a brez tebe bi bilo tudi.
Izpusti molk
Ti naši nonoti in none so bili res nekaj posebnega...
Lp,
Essentia
Res je, Essentia:) Še kakšno zanimivo štorijo so pustili za sabo. Lp, Jupiter!
Poslano:
28. 11. 2013 ob 13:48
Spremenjeno:
28. 11. 2013 ob 17:51
Jezikova juha, na katero se navadiš, čeprav je ne maraš in če je ni na mizi, je prav nič ne pogrešaš, kuharico je treba imeti, pač pogoltneš, ker včasih je juha tudi drugačna in kuharica je tvoja.
Izpustiš molk, ker imaš vseeno raje drugega kot sebe? Odpre se svetlina.
Lp
Pi
Poslano:
28. 11. 2013 ob 15:12
Spremenjeno:
28. 11. 2013 ob 15:53
Pi, hvala za razmišljanje. Zakaj ali čemu izpustimo molk? Dobro vprašanje za vsakega od nas :) In še za kakšno pesem. Zgodba je sicer resnična in motiv je bil verjetno precej zemeljski: preživetje (družine). Ne vem pa, ali sem jaz živela že pred to štorijo ali po njej :) Jupi!
Jupi, zanimiva zgodba, povedana na originalen način. Najprej sem se ustrašila, da je morasta grozljivka, balada. :)
Ampak konec dober vse dobro.
LP, lidija
Poslano:
28. 11. 2013 ob 18:44
Spremenjeno:
28. 11. 2013 ob 19:35
:) Hvala, Lidija! Lp, Jupi
Poslano:
29. 11. 2013 ob 09:32
Spremenjeno:
29. 11. 2013 ob 16:27
Pesem me spominja na Munchov (tihi) Krik, kljub navidez šaljivemu tonu pesem podobno kot Munchova barvitost izraža tesnobo, ki se je ne izreka (več).
Ob prvotnem naslovu sem šel škilit v SSKJ, kaj je še to svetlina, poleg tistega, kar se meri pri zarodkih in držal pesti za tiste odprtine, skozi katere prodira svetloba, vendar pa se mi zdi, da kasneje spremenjeni naslov ne meri ravno svetlobnega toka in smo prej nekje blizu Munchovih odprtih ustih brez glasu, za katera se zdi, da bodo naslednji hip vsrkala vse živahne barve vase.
Poslano:
29. 11. 2013 ob 15:27
Spremenjeno:
29. 11. 2013 ob 23:14
bp, hvala za razmišljanje in razširitev interpretativnega okvira na Munchovo likovno delo. Z naslovom Lumen imam v mislih tudi »svetlobni tok« :) -- skozi luminozno svetlino. (V ozadju zdajšnjega latinskega naslova lahko še vedno misliš prejšnji naslov v vsej njegovi večpomenskosti.)
Če bi želela pesem še nadalje vzporejati z ozko, razpotegnjeno perspektivo Munchovega Krika tesnobnosti z (vo)lumnom v pesmi, bi dodala, da se pesem sicer že s prvim verzom to ožino trudi razširiti.
In, glej glej, tako Krik kot Lumen se dogajata v zarisanem ozadju večera:)
Lp, Jupi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jupiter! Silvana Orel Kos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!