Zakaj nočeš v Ameriko
prerok
zenf nam zastaja na svežih ranah, ližemo jih
dekadentno se zvijamo v vročinskih krčih
nerojenih dojenčkov
ščipamo si maternico ker jo je prerasel miom
igramo se z najljubšimi igračkami
Heil, mein Führer!, jočemo
premikamo figurice in vedno naskočimo prijatelja
vedno…
in posedamo na oguljenih, od zicledra pozelenelih usnjenih foteljih
noge nas bolijo od preveč misliti
pišemo prerokbe mrtvorojenim
od sedanjosti pohabljenim
mein K(r)ampf!
Poslano:
27. 11. 2013 ob 21:36
Spremenjeno:
27. 11. 2013 ob 21:42
Zenf ostal od krajnskih klobas, ki so jih pojedli.
Neproduktivni, ne-rodni, narodni po domače, čakajoči, da se tok sam od sebe spremeni, energija nam odteka v negativizem.
If.....
mogoče pa le
Lp
Pi
Poslano:
27. 11. 2013 ob 21:41
Spremenjeno:
27. 11. 2013 ob 21:56
ne toliko v negativizem kot v pasivnost,
lp Ana
Poslano:
28. 11. 2013 ob 08:47
Spremenjeno:
28. 11. 2013 ob 18:33
Stereotipnost v tej pesmi, je precej "plesniva", kljub domiselni besedni igri s krampom, saj je Hitelrjev "boj", veliko manj poznan med nami, kot Marxov Kapital, ki je veliko več časa dušil ustvarjalnost, kot nasprotje pasivnosti.
Zgolj kot namig, ki bi ga bilo mogoče v tej pesmi spretno izkoristiti (v smislu izenačevanja totalitarizmov, kot splošnega, največjega zla), bi bilo mogoče dejstvo, da je Stalin naročil umor Trockega, ko je ta prebegnil v Mehiko. Tam bi ga naj NKVD-jevci pokončali s krampom.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nikki (AnaM Cemič)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!