razdišana pogača
Li, vedno znova jo preberem in vedno znova se mi nariše nekaj drugega, a še se nekaj prikriva.
Vsak je vsaj počen. Po svoje.
Lp
Pi
Dobro si rekla.. počeni, pa zaceljeni in spet počeni, dokler nismo.. ne postanemo... kdo bi vedel? Zapečena sredica kruha v letih, ki ima nešteto izkušenj. In postanemo modri? ali le preveč razdraženi, da bi s še šli življenje..
lp li
.png "Jupiter! Silvana Orel Kos")
Pesem tako gladko teče, v bolečem nasprotju s predstavljeno podobo razbitosti sveta, spolov, človeka. Kaj pomeni spoznanje, ko dvigneš pogled in vidiš, da tudi drugi komaj dviga glavo. In kdaj si nazadnje občutil celost, zajeto v toplem in okroglem hlebcu kruha? Nekje, doma, že davno tega. Li prepušča končno interpretacijo bralcu, da se odločimo med slepimi in 'slepimi', na kakšen način iz posamičnega sestavljamo celoto. Čestitam,
Jupiter!
PS Mogoče je verz »ne
igrano le v prevarah« nekoliko preveč pojasnjevalen?
Jupiter hvala!
lp li
Hvala pi
:)
lp li
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: li
- 28. 11. 2013 ob 15:29
- Prebrano 1594 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 837.79