Plavaš.

 

 

Med zamahi

 

ti skozi škrge

 

skoraj nevidno

 

leze kril.

 

Kril nimaš.

 

Plavutasto jadraš

 

med soljo in odpadki,

 

zreš v tla, mulj

 

je tvoje nebo.

 

Ne bo ti poslalo sonca,

 

diši po zakisanem,

 

haluge se

 

postavljajo v pozor,

 

zadnji častni strel

 

bo njihov šelest,

 

mrzel in grob.

 

Grob bo vsaj tih.

 

Nad njim bodo bdeli

 

kraki in lupine,

 

spužve in ježi.

 

Ježi požirek

 

z okusom katrana.

 

Riba brez imena

 

se zlivaš s peskom,

 

s čermi.

 

Peti ne moreš.

 

Le zadnji blub

 

bo poslal proti gladini

 

za hip tvoj

 

trup.

 

Lava.

 

Šššš. 

 

Aleksandra Kocmut - Kerstin

bp

bp

Poslano:
27. 11. 2013 ob 11:00
Spremenjeno:
28. 11. 2013 ob 01:06

Celo z ježevo bodico v peti v svoja pričakovanja

Poskušal sem si predstavljat, kako bi pesem delovala brez ponavljanj, kril bi se recimo migetajoče pojavil samo enkrat in zahteval od bralca, da se ob na prvi pogled nesmislu pesmi ustavi, vrne korak in začne znova s krili. Mi pa ni padla na pamet nobena pameten način oblikovanja, razen da vsako besedo zapišeš v svojo vrstico, za kar pa je pesem predolga.

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
27. 11. 2013 ob 18:23
Spremenjeno:
28. 11. 2013 ob 01:06

Zame nobena pesem ni ne predolga in ne prekratka. Pesem je. In teče od krila (majhnih rakcev), gre v krila,  plava skozi mulj življenja, ki ga na koncu čisto na kratko in na hitro spustimo ššššššš. Pravzaprav vidim več plasti, od ljudske do živalske, vse se preobrazi. (tudi v nafto)

Zanimivo kako se lovijo enako zapisane besede različnih pomenov in gredo v šššššššššš :)

Nekaj svežega. Z mehurčki :)

Lp

Pi

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
27. 11. 2013 ob 21:44
Spremenjeno:
28. 11. 2013 ob 01:06

Prav te enakoglasnice naredijo pesem tako zanimivo. Morda ravno zaradi malo znanega krila prebereš ta del (in razmišljaš, kaj bi to moglo še biti?) večkrat. Pridružujem se Pi glede sporočilnosti in večplastja pesmi, čestitke,

Ana


Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
28. 11. 2013 ob 18:17

Hvala vsem. Bp, pojavi se tudi problem besed NEBO in NE BO. Vseeno se bom še malo poigrala tukaj:

Med zamahi

ti skozi škrge

skoraj nevidno

leze

k r i l

nimaš.

Plavutasto jadraš

med soljo in odpadki,

zreš v tla, mulj

je tvoje

n  e   b o

ti poslalo sonca,

diši po zakisanem,

haluge se

postavljajo v pozor,

zadnji častni strel

bo njihov šelest,

mrzel in

g r o b

bo vsaj tih.

Nad njim bodo bdeli

kraki in lupine,

spužve in

j e ž i

požirek

z okusom katrana.

Riba brez imena

se zlivaš s peskom,

s čermi.

Peti ne moreš.

Le zadnji blub

bo poslal proti gladini

za hip tvoj

trup.

Lava.

Šššš. 


(Tu se poveže z naslovom, a to je tu neizvedljivo ... morda bi šlo ročno, na list papirja, če bi pisala, kaj vem, v krogu ... :)



Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Aleksandra Kocmut - Kerstin
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin

Pesmi

  • 26. 11. 2013 ob 21:19
  • Prebrano 1088 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 457.07
  • Število ocen: 17

Zastavica