Celo z ježevo bodico v peti v svoja pričakovanja

Poskušal sem si predstavljat, kako bi pesem delovala brez ponavljanj, kril bi se recimo migetajoče pojavil samo enkrat in zahteval od bralca, da se ob na prvi pogled nesmislu pesmi ustavi, vrne korak in začne znova s krili. Mi pa ni padla na pamet nobena pameten način oblikovanja, razen da vsako besedo zapišeš v svojo vrstico, za kar pa je pesem predolga.

Zame nobena pesem ni ne predolga in ne prekratka. Pesem je. In teče od krila (majhnih rakcev), gre v krila,  plava skozi mulj življenja, ki ga na koncu čisto na kratko in na hitro spustimo ššššššš. Pravzaprav vidim več plasti, od ljudske do živalske, vse se preobrazi. (tudi v nafto)

Zanimivo kako se lovijo enako zapisane besede različnih pomenov in gredo v šššššššššš :)

Nekaj svežega. Z mehurčki :)

Lp

Pi

Prav te enakoglasnice naredijo pesem tako zanimivo. Morda ravno zaradi malo znanega krila prebereš ta del (in razmišljaš, kaj bi to moglo še biti?) večkrat. Pridružujem se Pi glede sporočilnosti in večplastja pesmi, čestitke,

Ana

Hvala vsem. Bp, pojavi se tudi problem besed NEBO in NE BO. Vseeno se bom še malo poigrala tukaj:

Med zamahi

ti skozi škrge

skoraj nevidno

leze

k r i l

nimaš.

Plavutasto jadraš

med soljo in odpadki,

zreš v tla, mulj

je tvoje

n  e   b o

ti poslalo sonca,

diši po zakisanem,

haluge se

postavljajo v pozor,

zadnji častni strel

bo njihov šelest,

mrzel in

g r o b

bo vsaj tih.

Nad njim bodo bdeli

kraki in lupine,

spužve in

j e ž i

požirek

z okusom katrana.

Riba brez imena

se zlivaš s peskom,

s čermi.

Peti ne moreš.

Le zadnji blub

bo poslal proti gladini

za hip tvoj

trup.

Lava.

Šššš. 

(Tu se poveže z naslovom, a to je tu neizvedljivo ... morda bi šlo ročno, na list papirja, če bi pisala, kaj vem, v krogu ... :)