ŠTO JE NEKAD BILO NEBO

Ubroji me u svoje posljednje trenutke
već ako ti nešto znače moje riječi
o golubu koji se sunovratio s krova kuće
na Dan zaljubljenih golubova
bio je srednjih golubljih godina
i još mu se nisu ocrtavale
staračke bore oko očiju
nagađaš razloge njegovog posljednjeg leta
jer i u tebi srce odlučuje o slijedećem otkucaju
hoće li ga biti i za koga će odjeknuti
kao zvono u katedrali Majke svih dobrih sinova
ljubavi su prošlost i ratovi su prošlost
u ovim drugima pamte se pobjednici
a u prvima poljupci
i perje stopljeno s kišom i blatom
što je nekad bilo Nebo.

Duško Babić

Ana Porenta

urednica

Poslano:
25. 11. 2013 ob 06:30
Spremenjeno:
25. 11. 2013 ob 06:31

Prilika o golobu, ki se prepleta z notranjim razmislekom o lastnem življenju p. s., ki je lahko metafrora tega življenja (in konca). Pesem, ki deluje v fabulativnem in prenesenem pomenu / smislu. Zaključek pesmi odpira razmišljanja o tem, kaj ostane po koncu. Čestitke,

Ana

Zastavica

Duško Babić

Poslano:
25. 11. 2013 ob 06:34

Hvala ti Ana. I čovjek je ptica, njegova su krila snovi.

lp

Duško

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Duško Babić
Napisal/a: Duško Babić

Pesmi

  • 24. 11. 2013 ob 00:05
  • Prebrano 843 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 466.93
  • Število ocen: 15

Zastavica