
Bila sva nad oblaki,
švignil si naprej kot repatica,
za slovo oplazil s svojim prevročim koncem,
z glavo že pri drugih zvezdah,
ostala sem črna luknja,
posrkam vse,
izničim,
vedno večja,
čakam
leto tvojega kometa.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!