Priklenjena si k tramu na grmadi,

zdaj zdaj ti plamen zli bo vzel življenje,

in z njim ljubezen, smisel in trpljenje,

in boš skopnela kakor sneg spomladi.

Ozri se h križu v svoji zadnji nadi,

o deklica, ki si cerkva zvonenje

začula kakor sveto oznanenje

in narod svoj povedla h končni zmagi.

Zato so ti sodili kot zločincu,

ker božjemu zaupala si klicu,

otela ljudstvo suženjstva in bede...

Glej, rabelj z bakljo že prižiga kres,

iz tvojih ust zaslišal je besede:

odpusti jim Gospod, vladar nebes...

Matej Krevs