Nekoč sem vedela zate,

in ti zame.

Nekoč smo bili družba

in prijatelji.

Kozarce polnili smo s smehom

in vriskali kakor piščali.

Družba polna in še več nas je bilo,

ob petkih, sobotah in še kdaj,

pozdrav je bil prav fancy Hey.

Kaj pa zdaj?

Sama sem, čeprav ne vem,

zakaj.

Kavo bi popila, sprehod mi zadiši,

a vendar sama bom stopila med ljudi.

Slušalke v ušesih udarjajo mi ritme tiste,

da me strese glas v njih.

Sama hodim, levo,desno,

a spomini so naravnost, tu.

Še zdaj ne vem kako in kdaj,

življenja so odšla

in zakaj ta samota zdaj,

in kdaj, če kdaj se to konča.

Sama, kakor nikoli prej,

sedim in molim, kot nikoli prej,

Kako rada bi nekomu rekla Hey…

Barby