S činima drevnih druida
nestade priča o hrastu.
A baš ta predivna stabla
u našim gorama rastu.
Sećanje bledi na skaske
o čudnom kamenom cvetu.
Negde postoji još jedan
na ovom velikom svetu.
Stari se sećaju možda
vilinskog kola i vatre.
Ponoćno šumsko veselje
zaborav preti da zatre.
Zmajevi ognjeni, strašni
behu svih legendi tema.
Sad od tih nestvarnih bića
više ni spomena nema.
Da li su sve ove stvari
plod uobrazilje moje?
Svakako, u mojoj mašti
one još uvek postoje!
Čestitke Milen, lepo te je kdaj brati tudi v taki obliki, v popolni pesniški formi. V tej pesmi tvojo pesniško izraznost, ki nam je na portalu velikokrat postrežena in je potrjeno privlačna in brezprekorno kvalitetna, popolna rima in stopica še nadgradita. Čestitke!
Lp, lidija
Hvala Lidija! Veliko mi je zadovoljstvo.
Lp, Milen
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milen Šelmić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!