Giselle LXXXIX (Slovo)

Giselle spije še zadnjo kapljo rdečega vina

in nagne kozarec, da le ne bi, mogoče bi

še malo, da se huda beseda razblini

ampak ne

zareže, kot že tolikokrat doslej

prenehaj, izbriši me

se je pod rjuhe prihulil hudobni škrat

nabrusi jezike, si v oči položi pravila

zakaj me grajaš, zakaj me črniš

zakaj me ubijaš, ko ne veš, kakšen je moj vsakdan

ubij me, tako bo najlažje, odmakni se

izbruhaj žolč, na živce mi greš, ne maram te več

ubij me, zradiraj me

iz strani knjige

ki jih pišejo

Oni

 

ubij me

tako bo najlažje

zlomil si me

dokončno

in naj tvoja vest počiva 

ne čutim ničesar več

sheeba

Ana Porenta

urednica

Poslano:
10. 11. 2013 ob 20:24

Notranji (po)govor Giselle, v samoti (ni več ne gospoda Eliota in ne Sofije), kdo ve, morda se pogovarja z obema, morda samo še navznoter besni in so besede prešibke, da bi se jih slišalo tudi navzven. Zadnja kaplja vina se tako kaže kot metafora slovesa od življenja. Trpka pesem, čestitke,

Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

sheeba
Napisal/a: sheeba

Pesmi

  • 10. 11. 2013 ob 17:21
  • Prebrano 654 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 379.68
  • Število ocen: 9

Zastavica