Breztežen ton,
pesmi violine
v barvi vetra,
skoraj neslišno tava.
Odmevajoči koraki dušijo,
morijo in izničujejo njegov zvok.
Zato sem jaz tu,
z blazinami jih blažim,
da ne odmevajo.
Slišati je le še udarce pet gosjega perja.
Tona violin ni več.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: amorlamia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!