Jp. (pomežik)

KIA

Hvala, Klavdija! Me veseli, da ti je všeč. LP, mcv

http://www.youtube.com/watch?v=eFx3wqU_MhU

Včasih je stvari, ki jih poznamo zgolj iz tuje poezije, težko zavrteti v razumljive metafore. Zdi se, da pobesnela Velunji ni ravno nosilka življenja... ;)

Peter, hvala za stik. Prav ta video sem gledala. Vsaka reka je nosilka življenja, saj nosi tako zemljo (tkivo maternice) kot tudi semena. Na koncu se vedno umiri, odloži bremena. Velunja ima pa zraven še tako lepo zveneče ime ... Njena nosilnost življenja bi bila skorajda kastrirana, če je ne bi prvinska energija pognala v prestop bregov.

LP, mcv

Mhm.

Ampak stvari so bolj preproste. Dež pada in hudournik naraste. Velunja ni reka, kaj šele Nil. Je potok z ženskim imenom. Ko je dežja veliko nič ne prinese, ampak samo odnaša. Brežine, mostove, jezove in tudi vso navlako, ki jo nemarni ljudje pustijo na bregu potoka. 

Ampak Velunja v tej pesmi ni njen namen. Namen pesmi namreč... Ali pač? Kdo bi vedel.

Očitno imaš drugačen odnos do vode, ki jo omenjam v pesmi (z malo začetnico pomeni vsako bolj ali manj podobno vodo). V njej vidiš le razdiralnost. Jaz kot pesniški subjekt (regratovo seme) pa vem, da je zame naredila dobro, ko me je nesla do občasno poplavljene površine in tam odložila in mi tako omogočila preživetje.

Seveda namen pesmi ni opis tvoje Velunje. Ali je zaradi uporabe te besede pesem po tvojem veliko slabša kot bi bila brez nje?

Sicer pa lahko povzamem tudi Anine besede: "Vsako, še tako drobno pesem je moč povzdigniti in vsako, še tako čudovito, je moč popljuvati".

LP, mcv

(Sedaj še jasneje vidim pesnico kot seme in vsakega od urednikov kot eno "Velunjo". Ali me bo potopilo ali pa bom zrasla.)

Vedno (z)rastemo v kaj. 

Sami. 

Brez urednikov.