Mandlji zorijo.
Ujeli so se med žametne grive.
Iz njih spletaš kite.
Hrzajoči napev in
zvok lutnje v daljavi.
Opazna je tvoja mehkoba,
ritmični ples,
stkan iz južnega vetra.
V vrtincu puščavskega peska,
vročekrvni arabec.
Objeta v predanost,
v prostranosti jutra,
mlada Beduinka,
jezdi
brez
pike.
Poslano:
06. 11. 2013 ob 18:56
Spremenjeno:
07. 11. 2013 ob 12:42
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!