Ko se svetli dan odpravi stran,
ga zamenja nepredvidljiva tema´,
nje moči nihče prav dobro ne pozna,
nekdo kriči v daljavi, a zaman.

Črna dlan preži v senci skrita,
čaka, da začne se kruti ples,
strašni kriki žrtve so ušes,
vedno zmaga, a ni nikoli sita.

Ne pomagata ne tek, ne hitra hoja,
to vse dogaja se v glavi,
ko spet na isti strani si zavoja.

Ni važno, kje ta roka se pojavi,
zbudiš se vedno znova poln znoja,
a spet počasi toneš v poplavi.

močo