SAMOSVOJA GLAVA (SONET)

Prestrašen je njegov pogled, bolan,
ali kdo ga zasleduje,
ali kdo se približuje,
ne more skriti svojih težkih ran.

Sam v svoje misli je ujet,
steza je samo za njega,
ne priznava onega, ne tega,
nebogljeno se podaja v svet.

Igralec je, ki ustvarja dramo,
je ni stvari, ki bi svetu jo podal,
še tišino ubogo pušča samo.

Najbrž se še sam bo pokopal,
počasi, a vztrajno koplje jamo,
da v njej spokojno bo zaspal.

močo

Komentiranje je zaprto!

močo
Napisal/a: močo

Pesmi

  • 06. 11. 2008 ob 12:49
  • Prebrano 619 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 70
  • Število ocen: 3

Zastavica