SIV POPOLDAN

Siv popoldan,
skodelica vročega čaja,
izrabljen samogovor,
postana nejevolja.

In veter,
neusmiljen, divji,
zloben kot demon
muči drevesa,
trga strehe.

Pa bi vendar šla,
da se spoprimem z njim.
Bi.
Pijem čaj
in ure se plazijo
v pusto dolgočasje.

daya

Komentiranje je zaprto!

daya
Napisal/a: daya

Pesmi

  • 06. 11. 2008 ob 10:10
  • Prebrano 815 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 170

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!