SIV POPOLDAN
Siv popoldan,
skodelica vročega čaja,
izrabljen samogovor,
postana nejevolja.
In veter,
neusmiljen, divji,
zloben kot demon
muči drevesa,
trga strehe.
Pa bi vendar šla,
da se spoprimem z njim.
Bi.
Pijem čaj
in ure se plazijo
v pusto dolgočasje.
daya

Napisal/a: daya
Pesmi
- 06. 11. 2008 ob 10:10
- Prebrano 815 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 170
