med medom in pepelom
dežujem v prostor znotraj sebe
žejna stegujem svoje z lubjem prekrite roke
skozi nepregledne jate ptic v srce tvojega neba
z razpokami v pogledu odpiram nema usta
preveč objemov greje moje telo
pretrgana ljubeče oklepam praznino
med nacefranimi robovi včerajšnjih odločitev
mehko praznino
ki edina odzvanja moje ime
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Polona C. Pegan
- 27. 10. 2013 ob 18:33
- Prebrano 855 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 201.35
