zacel sem si pisati besede
bolj gole
bolj ciste
bolj resne

obiščejo me
ko poka nebo

pravzaprav sem jaz obiskovalec
kot vedno

težko je pustiti zemljo v svojo školjko

en samotar naenkrat je dovolj
da je polna življenja

če jih je deset
noben ne pride do besede
niti do školjke
pa naj ga še tako tišči

besede so me naučile
da nebo poka samo
če mi pokajo leče

če sem brez leč ga sploh ni

mogoče je bolje
da jih imam
cele

in en živjo na dan
pa bo ne bo spet
tu tam kamen

prašeg