Vem,

da sem te spravila

v zadrego,

ko sem pisala

o ocenah,

vendar drugače

tukaj ni,

lahko je pesem

dobra,

a napisati

jo tako,

da se te dotakne,

da v njej čutiš

svoje občutke,

takšna je ta prava,

takšna si zasluži

dobro oceno,

ker drugače bi jo izdal,

šel preko trupla,

ko telo bi še živelo

in  duša bi še klicala

na pomoč,

zato ti pišem,

da se stopi srce,

da ne postane kamen,

ki trmasto vztraja,

dokler ga buldožer

ne stisne v tla,

da se nikoli

ne reši

in ne čuti

svobode.

Ker kamni

tiho govorijo,

to zmorejo,

ker so mrtvi,

mrtva narava

sredi živega sveta.

Zato popravljam besede,

da se lažje odločiš,

ali imam prav

ali se morda motim,

ko vztrajam

pri svojih besedah.

Je edini način

sporočanja,

ki ga poznam,

z roko ki piše

in umirja.

IŽ-lev