Kozarec, miza, sok, vezeni prt
in mrak, ki svoje sive sence steza.
Pod oknom češnjevo drevo in vrt
in po kamnitem zidu slak, ki pleza.
Obraz kot marmor togo izklesan.
Roke v naročju plaho položene.
Slutiti je poteze mlade žene,
mladost v očeh iskati je zaman.
V napol priprtih ustnicah poljub
kot zledenela silhueta tli
in mrak, ki osiveli mir zbudi
vzdrami v očeh neizjokani obup.
In zgane se in seže z roko tja
kjer tli poznana nema bolečina.
Poljub vklesan je kakor sled spomina,
zverižen kažipot je do srca.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!