MAN WHO SOLD THE WORLD
gospod brez spomina si vsak dan znova
zakoliči svet, v katerem so zvezde kakor
anemični zajci in mejniki kot prhutajoče
rute: bitja hodijo not in ven in se nežno
drgnejo ob smrt. gospod se ne čudi več,
le njegovi tanki prsti božajo neizrekljivosti
kot bi drseli po prsih prezgodaj ovdovelih
žena: le tu in tam ga obide raskava žalost.
takrat se spremeni v sviloprejko in v sivem
kokonu zažari kot majhno ličinkasto sonce:
z levico si izvleče razpokano srce in ustvari
množico novih, veselo drgetajočih galaksij.
..zgleda tako preprosto
lp
koliko zgodb bi lahko povlekli iz te pesmi, ena je tudi asociacija na gospoda z demenco. če gledam ta vidik je pesem dograjena v nulo. da o ostalih ne govorim ...
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 23. 10. 2013 ob 08:06
- Prebrano 1156 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 340.76