Galaktično nedostojna
in modro razgaljena
sevaš v svoj lastni svet.
Golooblečena v meglo
krčiš in raztezaš svoje
oranžno srce.
Tekaš v neskončni krog
po sapo za vdih in izdih
svojih otrok.
Orjaško nerodna
prefinjeno valjaš v vesolje
svoj prstni odtis.
V sencah vzporednih svetov
paseš kvantne mušice
spočetja.
Izza prašnih kotanj gluhote
vzideš, razbrzdana, židana
mati pohote.
urednica
Poslano:
23. 10. 2013 ob 20:49
Spremenjeno:
24. 10. 2013 ob 13:58
To je tisti strok brahkov, ko sedejo skupaj v isto vesolje, da jih je veselje prebrati in premišljevati. Čestitke,
Ana
Poslano:
24. 10. 2013 ob 11:05
Spremenjeno:
24. 10. 2013 ob 13:58
Imenitna Gea, Kerstin! Čestitam.
Lep pozdrav
Andrejka
Poslano:
24. 10. 2013 ob 13:12
Spremenjeno:
24. 10. 2013 ob 17:12
Hvala, Ana, Andrejka. Ja, ta naša ljuba Gea ... Naš dom, edini, ki ga imamo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!