
Galaktično nedostojna
in modro razgaljena
sevaš v svoj lastni svet.
Golooblečena v meglo
krčiš in raztezaš svoje
oranžno srce.
Tekaš v neskončni krog
po sapo za vdih in izdih
svojih otrok.
Orjaško nerodna
prefinjeno valjaš v vesolje
svoj prstni odtis.
V sencah vzporednih svetov
paseš kvantne mušice
spočetja.
Izza prašnih kotanj gluhote
vzideš, razbrzdana, židana
mati pohote.
To je tisti strok brahkov, ko sedejo skupaj v isto vesolje, da jih je veselje prebrati in premišljevati. Čestitke,
Ana
Imenitna Gea, Kerstin! Čestitam.
Lep pozdrav
Andrejka
Hvala, Ana, Andrejka. Ja, ta naša ljuba Gea ... Naš dom, edini, ki ga imamo.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!