Ti,

ki gasiš

ogenj v meni,

ti,

ki me ne pustiš

nemo goreti,

ti mi daješ toplino

in me gasiš z vodo,

ki si jo prej posolil,

da zgleda kot da je sveta,

znaš me prižgati,

brez plamenov gorim

ob tvoji bližini,

dodajam koščke

drobnih  iskric,

ki plamenijo,

pelješ me v deželo

pogorišča,

dvigneš me k sebi

in rečeš mi,

tako je tam,

kjer pregorijo,

tam kjer ni vode.

Kjer nimajo koga,

da bi jim pogasil

njihove domove,

njihova telesa.

Zato pazi na dom

in prižgi luč v temi,

da boš vedela kod hodiš.

IŽ-lev